Več kot leto dni po strmoglavljenju Bašarja al-Asada zahodni mediji poročajo o kršitvah človekovih pravic, verskem zatiranju in vojnih zločinih pod novim režimom Jolani v Siriji. Po Assadovem odhodu v Rusijo decembra 2024 in prevzemu oblasti s strani organizacije Hayat Tahrir al-Sham, povezane z Al-Kaido, so se začeli pregon, poboji in izginotja verskih manjšin. Najprej so bili tarča Alaviti, nato kristjani.

Kanadska vlada je umaknila Sirijo s seznama držav, ki podpirajo terorizem, in s seznama terorističnih skupin izbrisala organizacijo Hayat Tahrir al-Sham (HTS), ki je vodila uporniško zavezništvo, ki je strmoglavilo predsednika Bašarja al-Asada. Kanada je ukinila tudi teroristično uvrstitev za skupino, ki vlada Siriji od odstavitve Bašarja al-Asada pred enim letom.

Združene države Amerike so v Varnostnem svetu ZN predložile osnutek resolucije, katere namen je odpraviti sankcije proti sirskemu predsedniku Ahmedu al-Sharaaju, voditelju islamistične militantne in politične skupine Hayat Tahrir al-Sham.

Velika Britanija je uradno umaknila Hayat Tahrir al-Sham (HTS), sirsko islamistično skupino, s svojega seznama terorističnih organizacij. Ta poteza naj bi olajšala sodelovanje z novo sirsko vlado in pomagala pri razgradnji sirskega programa kemičnega orožja. Odločitev sledi podobnemu koraku Združenih držav Amerike iz julija, ki so prav tako preklicale oznako HTS kot teroristične organizacije.

Sirski predsednik Ahmed al-Šaraa se je v Moskvi sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, kar je prvi uradni obisk sirskega voditelja v Rusiji po padcu nekdanjega režima. Al-Šaraa je ponovno potrdil zavezanost Sirije vsem prejšnjim sporazumom z Rusijo in obljubil krepitev političnega in vojaškega sodelovanja.

V Siriji, v provinci Homs, ki jo večinoma naseljujejo kristjani, je prišlo do nasilnih protestov po tem, ko so oboroženi moški, povezani s skupino Hayat Tahrir al-Sham (HTS), streljali na skupino mladih kristjanov. Ta smrtonosni dogodek je povzročil ogorčenje in napetosti v regiji.

Varnostni svet Združenih narodov bo v četrtek glasoval o resoluciji, ki bo končala več kot štiri desetletja trajajočo operacijo mirovnih sil ZN v južnem Libanonu (UNIFIL) do 31. decembra 2026. Glasovanje sledi ponavljajočim se preložitvam zaradi zadržkov ZDA in Izraela glede nadaljnje prisotnosti sil. Predlog resolucije predvideva podaljšanje mandata mirovne misije v Libanonu do konca leta 2026, nato pa popoln umik.

Tuji borci, ki so se pridružili sirski državljanski vojni, so zaprosili za državljanstvo pri novi, islamistično usmerjeni vladi. Trdijo, da so si ga zaslužili, saj so z uporniki strmoglavili nekdanjega voditelja Bašarja al-Asada. Usoda tujih borcev je pomembno vprašanje od prevzema oblasti s strani Hayat Tahrir al-Sham.

Ameriški predsednik Donald Trump je po poročilih ACLED odredil na stotine letalskih napadov v Aziji. Medtem ko se dinamika v Siriji nadaljuje, se poudarja, da je Sirija ključnega pomena za celotno Bližnjevzhodno regijo, s čimer ima pomembne posledice za nacionalne varnostne interese Turčije. Poleg tega se je v Siriji nadaljeval "senca vojne", povezan z nerešenim vprašanjem manjšin, pri čemer je bil omenjen ameriški odposlanec za Sirijo Tom Barrack.

Novi članki razkrivajo domnevno vpletenost britanskih nevladnih organizacij v pomoč podružnici Al Kaide, Hayat Tahrir al-Sham, pri prevzemu nadzora v Siriji, kar je razkril nekdanji ameriški veleposlanik Robert Ford. Medtem je Sirijo zajel nov krog nasilja, saj je bil nekdanji vodja ISIS in Al Kaide, al-Jolani, poražen s strani Izraelskih sil, ki si prizadevajo za obdržanje in širitev nadzora nad deli Sirije. Mednarodna zveza delavcev (UIT-CI) je obsodila sionistično agresijo v Siriji in Libanonu ter pokol civilistov v Sweidi, poziva k solidarnosti s sirskim in palestinskim ljudstvom ter nasprotovanju genocidu v Gazi.